Obrazci za poletno bralno značko so dostopni na tej povezavi.

Eko bralno značko opravijo učenci, ki se odločijo, da preberejo knjigo z ekoliterarno vsebino po lastnem izboru in napišejo obnovo ter eno ekopoljudnoznanstveno knjigo in napišejo, o čem je knjiga pripovedovala. (učenci 1.in2. razreda knjigo ilustrirajo.)

Prebrati morajo tudi ustrezni strokovni članek, ki je vsebinsko povezan z ekološko tematiko in odgovoriti na določena vprašanja.(List jim da knjižničarka.)

Vse knjige so na voljo v šolski knjižnici na določeni polici.

EKO KNJIGE

1.      TRIADA

Dane Zajc: Leteča hišica
Anja Štefan: Čez griček v gozdiček
Yoko Imoto: Igraj se z mano
Zvezdana Majhen: Razvajena jablana
Vanja Pegan: Citronček in Giovanni
Quentin Blake: Zelena ladja
Mira Lobe: Jablana
Wolf Horranth: Kakšen čudovit travnik
Mata Vahtar: Tikica in Toka na potepu po podzemlju
Goran Škobalj: Zemlja je dobila vročino
Marta Vahtar: Kapljica potepinka se očisti
Mojiceja Podgoršek: Potovanje v pravljično deželo
Geraldine Elschner: Mali indijanček Padajoči sneg
Mateja Arhar: Zaljubljeni zvonček
Franci Rogač : Pravljica o gozdnem škratu
Bernardette: Mestna miška in poljska miška
M. Reba: Jurček in packarija
Jana Stržinar: Kapljica
Otmar Grissemann: Potovanje vodne kapljice
Noel Favaliere: Dežna kapljica
Marlenka Stupica: Čudovito drevo
Wilfriend Vandaele: Flupi in zrak
Wilfriend Vandaele: Flupi in voda
Tanja Novak: Ježek Snežek in poplava
F. Levstik: kdo je napravil Vidku srajcico
M. Pfister: Zaklad skalnih mišk
U. Krempl: Zgodbe iz zelenega gozda
Kristina Menih: Igrajmo se ekologijo
Tatjana Angerer: Moj ekološki koledar

2. TRIADA

Gudrun Pausewang: Dam ti še zadnjo priložnost, Bog
Ludvik Aškenazy: Ukradeni mesec
Scott O’dell: Otok modrih delfinov
Eric Knight: Lassie se vraca (boljši bralci)
William Judson: Mrzla reka (boljši bralci)
N. Landa: Zgodbe o delfinih
O. Preussler: Mali povodni mož
S. Rozman: Oblaček pohajaček
C. Zagorski: Vesela in žalostna voda
H.Hitrec: Eko, eko
V.Kvonezin: Sajo in njena bobra
H.Melville: Moby Dick
F.H. Burnett: Skrivnostni vrt
A.Kermauner: Juhuhu pa ena gnila plastenka
G. Strniša: Lučka regrat

3. TRIADA

James Oliver Curwood: Kazan, volČji pes
Silvestra Rogelj: Bistrica kalšČica
Witi Wihiamera: Legenda o jezdecu kitov
Al Gore: Neprijetna resnica
Mate Dolenc: Ozvezdje Jadran
Anita Desal: Vas ob morju
Alma Karlin: Modri mesec
Karl Bruckner: Sadako hoce živeti
William Judson: Mrzla reka
Jean Giono: Mož, ki je sadil drevesa
Emi Vega: Ključ
Vlado Žabot: Skrivnost močvirja Vilindol
Mate Dolenc: Strupena Brigita
Elizabeth goudge: Beli konjiček
Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek

Bralna pismenost v digitalni dobi

Računalnik motivira za učenje predvsem fante. Branje digitalnih besedil je veščina, ki bi jo morali poučevati v šolah.

Nevenka Žolnir, Panorama

Če do tretjega razreda otroci ne avtomatizirajo veščine branja, je ne morejo uporabljati za učenje. Foto: Igor Modic/Delo

Branje ostaja najučinkovitejše sredstvo za učenje in orientacijo v življenju sploh, čeprav se viri informacij hitro spreminjajo.

Pravzaprav nam branje omogoča, da se laže prilagodimo spremembam, opozarjajo strokovnjaki. Znano je, da je bralna pismenost naših učencev na splošno slaba, in pri tem digitalna besedila niso nobena izjema.

Nasprotno, sposobnost kritičnega presojanja in smiselne uporabe prebranega, kar opredeljuje dobro bralno pismenega človeka, je pri digitalnih besedilih še teže doseči, kažejo najnovejše raziskave.

»Pri tem branju se pokažejo višji miselni (metakognitivni) procesi – sprotni razmislek o prebranem in cilju, ki ga želimo doseči,« je na nedavni okrogli mizi ob robu knjižnega sejma poudarila psihologinja dr. Sonja Pečjak, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti in avtorica številnih prispevkov na temo branja in učenja.

Strokovnjaki v zadnjih letih namreč zelo intenzivno proučujejo miselne procese pri branju linearnih in elektronskih besedil.

Med obema vrstama je razlika, saj pri prvem slediš neki logiki, ki je že postavljena in te vodi do sklepa. Pri branju elektronskega besedila pa lahko z dodatnimi povezavami delaš številne izlete (ekskurze) od osnovne teme.

Če nimaš zelo jasnega cilja in dovolj velikega samonadzora, lahko hitro zaideš in izgubiš rdečo nit. S pedagoškega vidika je to lahko zelo inovativen proces, ki te vodi do številnih novih spoznanj, vendar je časovno zelo potraten in tudi težko obvladljiv. Zato je v teh primerih zelo pomembno učiteljevo vodstvo – navodila učencem, da izpred oči ne izgubijo glavnega cilja.

Isto velja tudi za učenje (branje) doma. Pravzaprav gre za učenje učenja, ki je kljub prizadevanjem še vedno šibka točka našega šolskega sistema, so ugotavljali na okrogli mizi.

Predstavile so tudi zanimive izsledke raziskav o uporabi računalnika pri pouku, ki so pokazale, da je to orodje lahko zelo učinkovito v zgodnji dobi šolanja.

Posebno motivacijsko deluje pri fantih, saj učenci v tem obdobju usvajajo temeljne spretnosti (pisanje, računanje) in morajo pri tem narediti veliko ponavljajočih se vaj. Fantje so pri nalogah na računalniku vztrajnejši.

Ugotovili so še, da v višjih razredih uporaba računalnika nima več tako dobrih učinkov, v srednji šoli pa spet, ker imajo dijaki že bolj razvite sposobnosti samonadzora.

Dva ne bereta enako

»Pri tiskanih besedilih gre za linerano branje, v katerem avtor določi zaporedje. Ponavadi uvodu in jedru sledi sklepni del, elektronsko besedilo pa je lahko večkodno. Bralec lahko vstopi na katerem koli mestu in po dodatnih povezavah kadar koli tudi odtava,« je pojasnila na okrogli mizi dr. Meta Grosman, častna predsednica bralnega društva ter profesorica za angleško in ameriško književnost na filozofski fakulteti.

Po njenem mnenju je elektronska različica primernejša za informativna besedila. V digitalni obliki pripoved nima določene zgodbe in kontekst se zlahka izgubi.

Meni, da je elektronska literatura (tista prava, ki je nastala v računalniku in je bralec njen soavtor) za pouk slabo uporabna, ker v tem primeru niti dva bralca ne moreta narediti istega povzetka, ker nimata istega razumevanja.

Tudi poskusi z enojajčnimi dvojčki so pokazali, da niti tisti z isto gensko zasnovo ne berejo podobno, ker sta samostojni osebi ter imata vsak svoje izkušnje in znanja.

Je pa elektronska oblika po njenem mnenju primerna za informativna besedila, tudi za učbenike.

Vendar Grosmanova opozarja, da v to obliko ne bi smeli preprosto spremeniti že veljavnih tiskanih učbenikov. Opaža, da so avtorji vanje natlačili vse, kar so izvedeli na fakulteti, ne gleda na to, kateri podatki so primerni za katero stopnjo šolanja.

Nastajanje e-učbenikov je priložnost, da to prečistimo, meni. Pri tem se opira na najnovejši priporočila strokovnjakov za to področje, ki poudarjajo, da je treba v e-učbenike vključiti samo bistvene podatke, sicer preti velika nevarnost informacijske preobremenjenosti.

V tem vidi enega od možnih pozitivnih učinkov digitalizacije.

»Dolgo so prevladovala svarila pred negativnimi učinki e-sveta. Učni rezultati bodo slabši, ker pozornost zlahka odtava, so opozarjali mnogi. Zdaj vemo, da ni popolnoma tako, saj se to lahko zgodi tudi pri branju tiskanega besedila, če se ne nadzorujemo. Sicer pa se lahko tudi pri branju besedila na zaslonu ustavimo in si nekaj izpišemo, ko nas tema res zanima.«

Niso krivi novi mediji

Za uspešnost pri obeh vrstah branja, linernega in elektronskega, je pomembno predvsem določanje cilja. Če se zavedamo, kaj in zakaj beremo, laže ostanemo osredotočeni.

To bi morali upoštevati tudi v šolah, ko opismenujejo učence. Tudi branje elektronskih besedil je veščina, ki bi jo morali poučevati, saj je mogoče pričakovati, da bodo v bližnji prihodnosti prevladovala.

Vendar tega še ni v učnih načrtih nikjer na svetu. Niso še dognali, kaj in kako bi to poučevali, čeprav se na veliko ukvarjajo s tem.

Skrb vzbujajoče je, da ima veliko naših učencev težave že z branjem lineranih besedil. Ko se bodo uveljavila še digitalna, bodo razlike še večje.

Grosmanova je prepričana, da je naše povprečje tako slabo zato, ker ga »vlečejo navzdol« razmeroma maloštevilni najslabši, ki prihajajo iz socialno nespodbudnih okolij. V šolah jim ne uspeva nadomestiti njihovih primanjkljajev, ne zmanjšujejo socialnih razlik.

»Če do tretjega razreda ne avtomatizirajo veščine branja, je ne morejo uporabljati za učenje, zato se njihov uspeh slabša. To je začarani krog. Pomembno je, da otrok vstopi v šolo z močno razvito govorno zmožnostjo.«

»Tega pa ne dosežemo, če jim rečemo, bodi tiho in lepo glej televizijo ali igraj igrice na računalniku,« pravi Grosmanova.

Za te razmere niso krivi novi mediji, temveč starši, poudarja. Tudi učitelji se premalo zavedajo, da so vsi odgovorni za pismenost učencev, ne glede na to, kateri predmet poučujejo.